APDEJT.si

Nemški Landkreistag je pozval k zmanjšanju socialnih prejemkov, vključno z državljansko pomočjo (Bürgergeld), da bi občine lahko zapolnile skoraj 25 milijard evrov veliko proračunsko luknjo. Poudarili so, da v koalicijski pogodbi finančne težave občin niso bile upoštevane in da se kljub obljubam o spremembi politike, izboljšanje ne kaže.

Nemške občine se v zadnjih letih spopadajo s hudo finančno krizo, saj jim primanjkuje sredstev za nujne investicije v infrastrukturo, kot so ceste, šole in športna igrišča. Nedavna poročila, vključno z analizami Bertelsmannove fundacije in podrobnimi raziskavami finančnega stanja v Saarlandu, kažejo na zaskrbljujoč trend. Mnoge občine, še posebej 17 od 20 najšibkejših, se nahajajo v Vzhodni Nemčiji, kar poudarja neenakomerno porazdelitev finančne moči po državi. Medtem ko nekatere regije beležijo rast, druge beležijo drastične primanjkljaje, ki ogrožajo njihovo sposobnost vzdrževanja osnovnih storitev. V Saarlandu so občine v zadnjih desetih letih ustvarile presežke le dvakrat, kar kaže na sistemske težave. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez korenitih reform mestne blagajne kmalu povsem izčrpane.

Finska vlada se je znašla v dolgotrajnem sporu glede financiranja občin. Predlagane spremembe, ki naj bi bile poslane v javno razpravo jeseni, so naletele na močno nasprotovanje. Adlercreutz je za finsko tiskovno agencijo STT izjavil, da so predlagane spremembe "nemogoče sprejeti".

Mesto Kassel v Nemčiji bo vložilo tožbo proti rezultatom popisa prebivalstva, ki kažejo zmanjšanje števila prebivalcev. To zmanjšanje bi za mesto pomenilo manj finančnih sredstev, saj je višina sredstev odvisna od števila prebivalcev. Tudi druga hessenska mesta se pridružujejo tožbi zaradi finančnih posledic napačnih statističnih podatkov.

Občina Riace v Italiji, pod vodstvom župana Lucana, se sooča s finančnim kaosom in 3,3 milijoni evrov dolgov. Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo prošnjo za ponovno vključitev v programe za sprejem beguncev in zahteva vračilo že dodeljenih sredstev zaradi "hudih administrativnih nepravilnosti". Medtem v Španiji, natančneje v Torre Pachecu, poteka urbanistična preiskava, ki vključuje približno trideset projektov in devet "ključnih točk". Zahtevane aretacije so preiskave dvignile na višjo raven in povzročajo preplah v mestu. V ospredju je tudi konflikt interesov Marinonija, nekdanjega predsednika pokrajinske komisije za krajino.

Mestni svet Dublina je glasoval za povišanje davka na nepremičnine, kar bo za mnoge lastnike stanovanj pomenilo zvišanje plačila za do eno tretjino. Odpravljen bo tudi 15-odstotni popust, ki je bil v veljavi več kot desetletje. S tem ukrepom se Dublin pridružuje drugim lokalnim oblastem v prestolnici, ki so se odločile za zvišanje davka na nepremičnine.

V avstrijski zvezni deželi Burgenland je glavna tema deželne politike finančno stanje občin. Deželni glavar Hans Peter Doskozil (SPÖ) je predlagal nov kompromisni predlog, po katerem naj bi občine v naslednjih desetih letih prejele skupno 350 milijonov evrov. Predstavniki ÖVP so predlog kljub temu zavrnili.

Deželni svetnik Sven Hergovich (SPÖ) je po turneji po avstrijskih občinah predstavil ugotovitve o napeti finančni situaciji v občinskih blagajnah. Občine se spopadajo s pomanjkanjem splošnih zdravnikov, bankomatov in dostopnih stanovanj. Hergovich poudarja, da je nujna boljša finančna opremljenost občin. Župan Saalfeldna, Erich Rohrmoser, potrjuje, da se tudi njihova občina spopada s finančnim pritiskom in težje izvaja večje investicije. Čeprav finančna stiska ni skrivnost, občine iščejo načine za premostitev teh izzivov.

Mestni svetnik Novega mesta, Marko Dvornik, je kritično ocenil poročanje TV Slovenija o romski problematiki v občini. Poudaril je, da občina za Rome namenja trikrat več lastnih sredstev, kot jih prejme od države, kar po njegovem mnenju za občino ni finančno vzdržno. Dvornik je izpostavil zavajajoče trditve novinarke Vanje Kovač v oddaji Utrip.

Predstavniki ministrstva za finance in občinskih združenj se tudi po četrtem krogu pogajanj niso uspeli dogovoriti o višini povprečnine za leto 2026. Kljub temu so po poročanju Skupnosti občin Slovenije pogajalci približali stališča glede ključnih izzivov financiranja občin.

Predsedstvo Združenja občin Slovenije (ZOS) je potrdilo podpis dogovora o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Člani so ob potrditvi poudarili, da so se za ta korak odločili "z veliko zadržanostjo", saj po simulacijah razkorak med dejanskimi stroški občin in višino povprečnine ostaja precejšen.

Predsednik avstrijskega Združenja občin Johannes Pressl poziva k obsežni zdravstveni reformi, v okviru katere bi se občine umaknile iz financiranja. Pressl je odprt za zaprtje bolnišnic in zavrača spore med deželami glede oskrbe bolnikov. Opozarja na razdrobljeno odgovornost, zaradi katere naj bi se izgubljalo veliko denarja.

Zelena poslanska skupina v nemškem Bundestagu je po razpravi o "mestni podobi" predstavila pettočkovni načrt za varnejša in boljša mesta. Dokument poziva k več finančnim sredstvom za občine, boljši opremljenosti policije in pravosodja ter ukrepom proti stanovanjski stiski. Predlagajo tudi ukrepe za zaščito žensk in izboljšanje socialne infrastrukture.